Samostalniki
Glagoli
Pridevniki
Prislovi
Napetosti
Številke
Predlogi
Zaimki
Skladnja
Drugo
Glagol je del govora, ki izraža dejavnost, stanje ali proces. Glagoli se pišejo z malimi črkami in se sklanjajo za osebe in števila. Uporabljajo se tudi v različnih časih in razpoloženjih, npr. sedanji/prihodnji/pretekli čas, subjunktiv/imperativ.
Najpogosteje je glagol postavljen na drugo mesto v stavku, razen če so v stavku še drugi glagoli ali če je stavek podredni stavek; v tem primeru je besedni red odvisen od drugih delov stavka.
Osnovna (nekonjugirana) oblika glagola je nedoločnik (Infinitiv). Za sklanjanje glagola za osebo je treba glagolskemu korenu dodati ustrezno končnico. Primer prikazuje sklanjanje glagola gehen (glagolsko jedro je geh).
| Person | gehen (Präsens) |
|---|---|
| ich | gehe |
| du | gehst |
| er/sie/es | geht |
| wir | gehen |
| ihr | geht |
| sie/Sie | gehen |
Glagol se običajno deli tudi v naslednje skupine (glagol lahko spada v več skupin):
Glagol v osnovni, nekonjugirani obliki (najpogosteje se uporablja v stavkih z več kot enim glagolom, v tem primeru je na koncu stavka).
Glagol, ki se lahko pojavi v stavku samostojno.
Glagol, ki se uporablja skupaj z drugim glagolom za tvorbo stavka v določenem času ali razpoloženju (npr. v pretekliku ali pasivnem glasu). V nemščini obstajajo trije pomožni glagoli: haben, sein, werden.
Modalni glagoli se skoraj vedno pojavljajo v stavku z drugim glagolom. Lahko ga uporabimo tudi samostojno, vendar se to zgodi le redko in bi ga morali uporabiti v nekem kontekstu, npr. kot sklicevanje na prejšnji stavek. To so modalni glagoli:
Glagolska oblika s končnico -d, ki je dodana nedoločniku. Izraža dejavnost, ki se izvaja in med katero se izvaja druga dejavnost. V partikuli I je opisano, v kakšnih okoliščinah se je izvajala slednja dejavnost.
Glagolska oblika, ki se uporablja za tvorbo stavkov v določenih časih/obdobjih, npr. v pretekliku Perfekt in v pasivnem glasu. Za navadne glagole se oblika Partizip II tvori tako, da se glagolski osnovi dodata predpona ge- in pripona -t.
Glagoli, ki imajo redno obliko v naslednjih časih: Präteritum (glagolska osnova + -te) in Perfekt (oblika Partizip II je pravilna: ge- + glagolska osnova + -t), npr. machen - machte - gemacht.
Če se osnova glagola začne s predpono, ki v Partizipu II ne dobi predpone ge-, razen tega pa je sklanjanje pravilno, potem tudi za glagol velja, da je pravilen, npr. besuchen - besuchte - besucht.
Glagoli, ki imajo tehnično nepravilno sklanjatev, vendar je ta "manj nepravilna". Njihova oblika Partizip II se namesto na -t konča na -en, njihova oblika Präteritum pa je nepravilna. Najpogosteje njihove oblike Präteritum, Partizip II zahtevajo spremembo ene ali dveh črk v glagolskem korenu, npr. (a 👉 u, ie 👉 ei). fahren - fuhr - gefahren ali bleiben - blieb - geblieben. Poleg tega se včasih v času Präsens v tretji osebi ednine (er/sie/es) glagolu doda umlaut, npr. fahren - er fährt.
Glagoli, ki imajo nepravilno časovno obliko Präteritum in nepravilni deležnik Partizip II.
Prehodni glagoli so tisti, ki se lahko nanašajo na akuzativni predmet (Akkusativobjekt). Z njimi lahko zgradimo stavek s pasivnim glasom. Po drugi strani so intranzitivni glagoli tisti, ki se ne morejo sklicevati na predmet v akuzativu Akkusativ in ne morejo tvoriti pasivnega glasu.
V nemščini so samostalniški glagoli tisti s povratnim zaimkom sich (sam), ki se pregiblje skupaj z glagolom za osebo.
Glagoli, ki opisujejo medsebojna dejanja. Uporabljamo jih lahko z povratnim zaimkom sich ali z vzajemnim zaimkom einander (drug drugemu).
Ločljivi glagoli imajo predpono, ki se lahko loči od glagolskega glagola in se običajno premakne na konec stavka (pomembno je tudi, da predpono ločljivega glagola pravilno postavimo v njegovo obliko Partizip II). Ko gre za neločljive glagole, imajo tudi ti predpono, vendar je ni mogoče ločiti od glagolskega jedra.