Podrejeni stavki

Nebensätze

Podredni stavek je stavek, ki je odvisen od prejšnjega stavka in brez njega izgubi svoj pomen. Med takimi stavki pišemo vejico. Poleg tega se besedni red v podrednem stavku običajno spremeni.

Vrste podrednih stavkov

Predmetni stavki

Predmetni dopolnilni stavek je stavek, v katerem podrejeni del nadomešča predmet. V tem primeru je predmet celoten podredni del stavka. Odgovarja na vprašanja: Was/Wen/Wem/Wessen? (Kaj/Komu/Kateremu/Kateremu?)

  • Prevod
  • Želim si, da bi končno imela svoje stanovanje.
  • Pojasnilo
  • Was will ich? (Kaj hočem?) 👉 eine eigene Wohnung (lastno stanovanje); Akkusativ
  • Prevod
  • Videl sem, kdo je razbil okno.
  • Pojasnilo
  • Wen/Was habe ich gesehen? (Koga/kaj sem videl?) 👉 den Täter (storilec); Akkusativ
  • Prevod
  • Čestitamo vsem, ki so danes diplomirali.
  • Pojasnilo
  • Wem gratulieren wir? (Komu čestitamo?) 👉 allen Absolventen (vsi diplomanti); Dativ
  • Prevod
  • Učenec se sramuje nizke ocene, ki jo je dosegel.
  • Pojasnilo
  • Wessen schämt sich der Schüler? (Česa se študent sramuje?) 👉 des schlechten Ergebnisses (slabega rezultata); Genitiv
Predmetni stavki

Predmetni dopolnilni stavek je stavek, v katerem podrejeni del nadomešča predmet. Odgovarja na vprašanja Wer/Was? (Kdo/kaj?)

  • Prevod
  • Vesel sem, da ste prišli na moj rojstni dan.
  • Pojasnilo
  • Was freut mich? (Kaj me osrečuje/veseli?) 👉 Deine Anwesenheit bei meiner Geburtstagsparty (Tvoja prisotnost na moji rojstnodnevni zabavi); Nominativ
  • Prevod
  • Tisti, ki bo našel mojo denarnico, bo prejel nagrado v višini 500 EUR.
  • Pojasnilo
  • Wer bekommt eine Belohnung? (Kdo dobi nagrado?) 👉 der Finder meines Geldbeutels (najditelj moje denarnice); Nominativ
Odnosni stavki

Odnosni stavki dajejo dodatne informacije o nečem, na kar se nanašajo drugi deli stavka. Relativni stavek je od drugih delov stavka vedno ločen z vejicami.

Relativni stavki z relativnimi prislovi

Podredni del stavka se najpogosteje začne z zaimkom, npr. (der Mann, der ...), ali s predlogom in zaimkom, npr. (der Mann, mit dem ...). Običajno se uporabljajo zaimki der/die/das/die, včasih pa tudi relativni zaimek welch-.

  • Prevod
  • Rdeči avto, ki je parkiran na naši ulici, je last gospoda Müllerja.
  • Prevod
  • Ulrich, ki je študiral z mano, dela kot oftalmolog.
  • Prevod
  • Herr Müller, katerega ženo že poznate, bo danes prav tako prišel na mojo rojstnodnevno zabavo.
  • Prevod
  • Učenec, ki mu učitelj pomaga, ima težave pri branju in razumevanju besedila.
  • Prevod
  • Sliko, ki jo vidite zdaj, sem posnel na Japonskem.
  • Prevod
  • Oftalmolog, pri katerem sem študiral, je Ulrich.
  • Prevod
  • Tema, o kateri smo se pogovarjali včeraj, je vzbudila moje zanimanje.

Razvrstitev relativnega zaimka

Maskulinum Femininum Neutrum Plural
Nominativ der/welcher die/welche das/welches die/welche
Genitiv dessen deren dessen dessen
Dativ dem/welchem der/welcher dem/welchem den/welchen
Akkusativ den/welchen die/welche das/welches die/welche
Odnosni stavki z uporabo kazalnega zaimka je bil (kaj)

Odnosni zaimek je bil se lahko uporablja v treh primerih:

  • v zvezi z nedoločnim zaimkom
  • v zvezi s samostalnikom
  • v das, je bila ... gradnja
bil se nanaša na nedoločni zaimek

Nedoločni zaimki, na katere se lahko nanaša relativni zaimek je bil, so: alles (vse), nichts (nič), etwas (nekaj), vieles (veliko/mnogo), weniges (malo/malo)

  • Prevod
  • Vse, kar ti bom zdaj povedal, mora ostati med nama.
  • Prevod
  • Veliko stvari, ki sem se jih naučil na univerzi, lahko zdaj uporabljam pri delu.
  • Prevod
  • Nič od tega, kar je bilo povedano tukaj, ne more priti v javnost.
  • Prevod
  • Hočem jesti nekaj, kar me ne bo bolelo (ali vznemirilo) v želodcu.
bil se nanaša na samostalnik

Odnosni zaimek je bil se lahko nanaša na samostalnik, izpeljan iz nadpomenke, npr. wichtig (pomemben) 👉 das Wichtigste (najpomembnejša stvar).

  • Prevod
  • Najpomembnejša stvar, ki vam jo želim povedati danes, je strategija podjetja za leto 2021.
je bil pri gradnji das, je bil ...

Odnosni zaimek was se lahko uporablja s konstrukcijo das, was ..., npr. (das, was wichtig ist, ... 👉 was wichtig ist, ...)

  • Prevod
  • To, kar je storil, je nerazumljivo!
Odnosni stavki z uporabo kazalnega zaimka wer (kdo)

wer se lahko uporablja kot kazalni zaimek, ki nadomesti konstrukcijo Der/Derjenige/Jener, der .... Nanaša se lahko samo na osebe in se pregiblje glede na primere: Nominativ: wer (kdo [npr. kdo je]), Genitiv: wessen (čigav), Dativ: wem (komu), Akkusativ: <(koga [npr. koga vidim]).

Kazalni zaimek derjenige se lahko nanaša tudi na osebe z ženskim ali srednjim spolom, npr. (Diejenige, die ...) ali na osebe v množini (Diejenigen, die ...).

  • Prevod
  • Tisti, ki mi je ukradel kolo, ga bo plačal!
  • Pojasnilo
  • Kdo bo to plačal? (Wer wird dafür bezahlen?); Nominativ
  • Prevod
  • Tisti, ki se prehranjuje zdravo, redkeje zboli.
  • Pojasnilo
  • Kdo je manj pogosto bolan? (Kdo je seltener krank?); Nominativ
Relativni stavki z uporabo prislovov

Odnosni stavki se lahko začnejo ne le z zaimkom, npr. (Der Mann, der ...), ampak tudi z odnosnim prislovom, npr. wo, worüber, wofür, womit, was, wieso, weshalb. Relativni prislov običajno tvorimo tako, da prislovu dodamo predpono wo, npr. wo + mit 👉 womit.

Če se prislov začne s samoglasnikom, npr. auf, je treba predponi wo dodati dodatni -r, npr. wo + -r + auf 👉 worauf. Relativni prislovi se običajno nanašajo na celotno poved (v nasprotju z relativnimi zaimki, ki se običajno nanašajo na eno osebo/več).

  • Prevod
  • Za rojstni dan sem dobil nov pametni telefon, ki sem se ga zelo razveselil.
  • Pojasnilo
  • Česa sem bil vesel? (Worüber habe ich mich gefreut?); Akkusativ
  • Prevod
  • Rad bi živel tam, kjer ni turistov.
  • Pojasnilo
  • Kje bi rad živel? (Wo möchte ich wohnen?); Nominativ
  • Prevod
  • Kirurg je uspešno opravil operacijo, za kar se mu je pacient zahvalil.
  • Pojasnilo
  • Za kaj je pacient hvaležen? (Wofür ist der Patient dankbar?); Akkusativ
  • Prevod
  • Nobenega razloga ni, zakaj bi moral pustiti to službo.
  • Pojasnilo
  • Zakaj bi moral pustiti to službo? (Warum sollte ich diesen Job kündigen?); Akkusativ
  • Prevod
  • Ne razumem, zakaj me ni povabil na svojo rojstnodnevno zabavo.
  • Pojasnilo
  • Zakaj me ni povabil? (Wieso hat er mich nicht eingeladen?); Akkusativ
Posredna vprašanja

Posredna vprašanja so stavki, v katerih podredni del pove, kaj je bilo vprašanje. Glagol je vedno na koncu podrednega stavka. Če je odgovor da ali ne, se podredni stavek začne z veznikom ob (ali / če).

  • Prevod
  • Kdo je to? 👉 Prosim, povejte mi, kdo je to.
  • Prevod
  • Kaj se bomo naučili danes? 👉 Radi bi vedeli, kaj se bomo danes naučili.
  • Prevod
  • Morate zdaj iti domov? 👉 Sprašuje, ali moram že iti domov.
  • Prevod
  • Kje lahko najdem najbližji bankomat? 👉 Ali mi lahko poveste, kje lahko najdem najbližji bankomat?
Prislovni stavki

V nemščini obstaja več vrst prislovnih določil. Vrsta prislovnega določila je odvisna od uporabljenega veznika.

Pogojni stavki

Pogojni stavki so tisti, v katerih podrejeni stavek določa pogoj ali pogoje, ki so izpolnjeni, če je glavni stavek resničen (zgodi se / zgodi se). Najpogosteje uporabljeni vezniki v pogojnih stavkih so:

  • wenn (če)
  • pade (če / v primeru)
  • sofern (pod pogojem, da)
  • Prevod
  • Če želite tekoče govoriti nemško, morate veliko vaditi.
  • Prevod
  • Če tekoče govorite nemško, se lahko prijavite za to delovno mesto.
  • Prevod
  • Če bi na razgovoru tekoče govorili nemško, bi to delo dobili.
  • Prevod
  • V primeru dežja bom vzel taksi.
  • Prevod
  • Dosegli bomo zelo dober rezultat, če zdaj ne bomo naredili nobene napake.
Modalni stavki

Modalni stavki so stavki, pri katerih podrejeni stavek določa način izvajanja dejanja v glavnem stavku. Najpogosteje uporabljeni vezniki v modalnih stavkih so:

  • odvzeti (s tem, da stori kaj)
  • dadurch dass (s tem, da naredi kaj)
  • ohne dass / ohne ... zu (ne da bi kaj naredili)
  • als ob (kot da)
  • je ..., desto/umso ... (the ... the ... npr. bolj ko vadiš, boljši postajaš)
  • anstatt dass / anstatt ... zu (namesto ...)
  • Prevod
  • Najemnino plačujem s polovičnim delovnim časom kot natakar.
  • Prevod
  • Z ločevanjem odpadkov sem okolju prijazen.
  • Prevod
  • Zapustil je stanovanje, ne da bi mi kaj povedal.
  • Pojasnilo
  • V tem primeru, ko je subjekt v glavnem in podrednem stavku enak, lahko uporabimo konstrukcijo: ohne ... zu ... npr. Er hat die Wohnung verlassen, ohne mir etwas gesagt zu haben.
  • Prevod
  • Delo vodje je dobila, ne da bi imela veliko izkušenj.
  • Pojasnilo
  • V tem primeru, ko je subjekt v glavnem in podrednem stavku enak, lahko uporabimo konstrukcijo: ohne ... zu ... npr. Sie hat einen Job als Manager bekommen, ohne viel Erfahrung zu haben.
  • Prevod
  • To sem storil, čeprav mi nisi dovolil.
  • Prevod
  • Oblečen je, kot da gre na poroko.
  • Prevod
  • Bolj ko vadite, boljši postajate.
  • Pojasnilo
  • Enak pomen lahko izrazimo tudi z naslednjim stavkom: Je mehr du übst, umso besser du wirst.
  • Prevod
  • Veliko zapravlja, namesto da bi varčeval za lastno stanovanje.
  • Pojasnilo
  • Če je predmet v glavnem in podrednem stavku enak, lahko uporabimo naslednjo strukturo: anstatt ... zu ... npr. Er gibt viel Geld aus, anstatt für eine eigene Wohnung zu sparen.
Vzročni stavki

Vzročni stavki so stavki, v katerih podrejeni del stavka navaja razlog ali vzrok za dejanje, opisano v glavnem stavku. Najpogosteje uporabljeni vezniki v vzročnih stavkih so:

  • weil (ker) [besedni red z glagolom na koncu]
  • da (ker) [besedni red z glagolom na koncu]
  • denn (ker) [preprost besedni red]
  • Prevod
  • Vedno nakupujem prek spleta, ker mi je to zelo udobno.
  • Prevod
  • Oblečem si jakno s kapuco, ker dežuje.
  • Prevod
  • Počitnice želi preživeti ob morju, saj se rad nastavlja soncu.
Končne klavzule

Končni stavki so tisti, v katerih podredni stavek opisuje namen dejanja v glavnem stavku. V končnih stavkih se najpogosteje uporabljajo naslednji vezniki:

  • um ... zu ... (da)
  • damit (da bi) [kadar so predmeti različni]
  • Prevod
  • Starša sta dolgo varčevala (ali sta varčevala), da bi njun sin lahko študiral.
  • Prevod
  • Odpravim se v trgovino, da bi kupil nekaj za večerjo.
  • Prevod
  • Zdaj grem domov, da se pripravim na jutrišnji let.
Zaporedni stavki

Podredni stavki so stavki, v katerih podredni stavek opredeljuje posledice glavnega stavka. V zaporednih stavkih se najpogosteje uporabljajo vezniki:

  • dass (da ...)
  • sodass (tako, da ...)
  • Prevod
  • V zadnjem času tako močno dežuje, da so v nekaterih mestih poplave.
  • Prevod
  • Prosim, ne recite mi, da ste izgubili ključ.
  • Prevod
  • Hudo se je poškodovala, tako da so jo morali odpeljati v bolnišnico.
Koncesivni stavki

Koncesivni stavki so tisti, v katerih podredni del stavka določa kljub temu, da se je nekaj zgodilo v glavnem stavku, npr. kljub temu, da ni dovoljeno / kljub temu, da je bilo priporočeno, da se ne sme / kljub temu, da je nelogično. Najpogosteje uporabljeni vezniki v prislovnih določilih so:

  • obwohl (čeprav)
  • Prevod
  • Tu je parkiral svoj avtomobil, čeprav ga ni dovoljeno parkirati.
  • Prevod
  • Ne morem shujšati, čeprav se prehranjujem zdravo.
Časovni prislovni določila

Časovni prislovni stavki so tisti, v katerih podredni stavek določa časovni okvir glavnega stavka, npr. kdaj / od / do kdaj / kako pogosto se izvaja (ali se je izvajala) določena dejavnost. Najpogosteje uporabljeni vezniki v časovnih prislovnih določilih so:

  • als (ko ...) [samo za opis dogodkov v preteklosti, ki so se zgodili enkrat]
  • wenn (ko / če ...) [kadar se nanaša na sedanje, prihodnje dogodke ali dogodke v preteklosti, ki so se zgodili več kot enkrat]
  • bevor (pred ...)
  • bis (do ...)
  • nachdem (po ...)
  • sobald (takoj ko ...)
  • solange (dokler ...)
  • sooft (kadar koli ...)
  • seitdem (od ...)
  • während (medtem ko / medtem ko počnemo kaj ...)
  • Prevod
  • Pri 18 letih sem dobil vozniško dovoljenje.
  • Pojasnilo
  • Sklicujemo se na preteklost: Zato moramo uporabiti al (wenn).
  • Prevod
  • Ko sem bil na počitnicah s starši, sem moral skrbeti za mlajšega brata.
  • Pojasnilo
  • Sklicujemo se na preteklost: Zato je treba uporabiti wenn (als).
  • Prevod
  • Ko se redno ukvarjam s športom, se počutim sproščeno.
  • Pojasnilo
  • Nanašamo se na sedanjost, zato je treba uporabiti wenn.
  • Prevod
  • Ko bom prihodnji mesec obiskovala jezikovni tečaj, bom imela malo časa za prijatelje.
  • Pojasnilo
  • Nanašamo se na prihodnost, zato je treba uporabiti wenn.
  • Prevod
  • Preden napravo očistite, jo odklopite iz električnega omrežja.
  • Prevod
  • Ostati moram doma, dokler ne pride mama.
  • Pojasnilo
  • Namesto zu Hause lahko rečete tudi zuhause (doma).
  • Prevod
  • Po končanem študiju se bom odpravil na potovanje okoli sveta.
  • Prevod
  • Takoj ko bo prišla mama, bom igral nogomet.
  • Prevod
  • Dokler študiram, imam študentski popust za javni prevoz.
  • Prevod
  • Vedno, ko me obišče stric, dobim od njega darilo.
  • Prevod
  • Odkar se je mojemu bratu rodil otrok, sploh nima časa.
  • Prevod
  • Medtem ko pripravljam diplomsko nalogo, moji prijatelji potujejo po Aziji.